Intervju z lastnikom najboljšega fitnesa v MB.

Povej nekaj o sebi. Kdo si, kaj delaš, kako si se začel ukvarjat s športom oz.aktivnim življenjem nasploh?

Sem Gašper Pribac, star sem 24 let. 11 let sem treniral nogomet, tukaj sem začel s športom in se spoznal z njim. In potem iz tega sem ohranil tak življenjski slog in se želel še naprej ukvarjati s športom. Pustil sem nogomet in se odločiil za neko solo varianto, vzljubil sem gym in potem začel delat na lastni teži.

Drugače sem pa končal 4-letno poklicno srednjo tehnično šolo, tako, da sem strojni tehnik. Po končani šoli sem šel delat k mojim staršem, ker imamo družinsko podjetje. In to je kar delam, vse ostalo je pa kar pride zraven.

Nogomet si treniral od katerega leta?

Od zelo malega, od enega 5. ali 6.leta. Takoj, ko je bilo možno.

Koliko časa se pa ukvarjaš s fitnesom?

Med 17. in 18.letom sem pustil nogomet, hotel sem svobodo, to mi je manjkalo pri nogometu.  S tem, da si sam nekaj splaniram in treniram se našel top kombinacijo. Pri 18.letih sem začel s štangami – lastna teža in potem počasi prestopil v gym fazo.

Katere cilje si dosegel v zadnjem letu?

Spoznal sem, da hrana ni bav-bav. Šel sem skozi ta cel pekel? In spoznal, da brez tega ne moremo živet. Potem sem prišel do nekega ravnovesja to je bil nek cilj in dobro počutje 1:1, kar povleče za sabo predvsem to, dobro počutje.

In napredoval v gymu nasplošno. Šel svobodno v to in povlekel iz tega maksimalno kar je šlo.

Kaj pa so tvoji najljubši podcasti, knjige? Kaj spremljaš?

Med prvimi sigurno Huberman, ker ima zanimive podcast, cel spekter, marsikaj sem od njega tam slišal, povlekel in izčrpal ven in je res top.glede nasplošno o življenju, glede vsega nekega ravnovesja in vsega športa ter zdravja.

Nick Bare je še ena zanimiva oseba, ki ga spremljam. Naredil je svoj brand BPN (Bare Perfomance Nutrition) in ima tudi svoj gym. Dela maratone, obvlada bussiness iin šport,, cel spekter dejansko in to mi je pri njemu zelo všeč. Poleg tega Ima tudi zanimive podcaste.

Če se zdaj lotiva še malo prehrane.. kaj je tvoja najljubša hrana?

Če bi moral deliti nek recept, kaj bi predlagal, kaj je tisto, kar imaš zares rad?

Neki ovseni kosmiči pomoje.lahko jih narediš na slano ali sladko, to bi lahko jedel vsak dan. Performance je potem top, počutje je top, dobri so za znoret.

Ali pa kakšen riž z nečim in potem navrh arašidovo maslo.

Katera pa je ne ravno zdrava hrana, pa jo imaš vseeno precej rad?

Burger bi rekel.

Zanima me tvoje mnenje o cheat obrokih, kaj si misliš o tem?

Moj pogled na to je bil prej čist drugačen kot je zdaj. Sigurno prej je bil cheat meal, to je bil cel bav-bav. Valda moraš enkrat na nekaj časa imet cheat meal. Zdaj pa mislim, da ni prave diete katere se ne moreš držati celo življenje. Prvo kot prvo, če vprašaš nekoga če lahko z njegovo dieto oz.slogom živi do konca življenja, to je prvo prašanje. Če je odgovor “ja”, je potem to to. Če je pa odgovor “ne”, potem pa je treba menjati oz. nekaj spremeniti, ker ne boš zdržal dovolj časa in boš šel v drugi ekstrem.

Sem mnenja “treat yourself not cheat yourself”. za najboljše uravnavanje dobrega počutja in življenja je najboljše razmerje  80:20.

Katere prehranske dodatke uporabljaš? Jih sploh?

Poskušam jih dobiti čimbolj s hrano. Kot športnik, da si malo popestriš dogajanje, si dodaš kakšen Whey (beljakovine), ampak drugače pa čimveč s hrano. Če zdravje malo popusti, dodam kakšen multivitamin. Drugače pa so to z namenom prehranski dodatki, da jih dodamo le v primeru če ne gre drugače. Hrana all the way in vsega po malo se mi zdi top.

Kaj bi svetoval nekomu, ki se loteva spreminjanja hrane? Kaj so zate trije najpomembnejši nasveti?

Če je športnik, sigurno čimveč beljakovin. In večkrat po malo jest vsak dan čez cel dan. Vključiti čimveč raznovrstne hrane (zelenjava, sadje). Da posluša svoje telo in ne ostalih ljudi, to se mi zdi najbolj pomembno. Naj ne posluša ostalih mitov, da hidrati redijo, ker brez tega ne moremo živeti. Tako kot tankaš svoj avto, moraš tankati tudi sebe in se mi zdi da je pametno, da daš vase kvalitetno hrano. Ker potem tudi na podlagi tega imaš top performance. Neko dobro ravnovesje. Ni treba iti v ekstrem, kar ljudje ponavadi gredo. Da ostane dober vibe do hrane, oz. da odnos do hrane ostane čimbolj pozitiven.

Na začetku mislim, da je dobro spoznat tehniko količin, da zase ve koliko kalorij porabi čez dan, koliko je hrana kalorično vredna, da v glavi približno ve koliko lahko čez dan poje. In da hkrati ohrani zdrav odnos do hrane, da lahko to lepo vneseš v svoj življenjski slog. Točno veš kaj kako zakaj.

– Zdrav odnos

– Kvalitetna hrana

– Raznolika hrana, čimveč vsega po malo

Kako uravnavaš socialno življenje, služno, hrano in treninge?

Enostavno, ker jem tako kot jem, se počutim odlično. In potem lahko vse to uravnavam in furam in imam energijo za vse. Enostavno to je moje življenje. To sem si vkomponiral vanj in si ga drugače ne predstavljam. Uravnavam pa tako, da si vnaprej pripravim kakšne stvari, sproti delam, si vzamem čas za pripravo hrane, ker vem, da  bom lahko dobro funkcioniral, če bom tako jedel. Ljubim tako jest, se dobro počutim po tem in zato tudi dobro funkcioniram.

Je pa sigurno si treba vzet čas in si splanirat nekatere stvari. Konec koncev je to tvoje zdravje. Eno hišo imamo vsi in ta je do konca življenja. Zdaj pa kako si jo boš ti ohranjal, gradil, dogradil je pa na vsakem posamezniku.

Kakšen način treninga ti je najljubši? Kaj najraje delaš? Kako najraje treniraš?

Neka mešanica med powerliftingom in bodybuildingom. Potem cardio – kolo. To je pa off. Treningi v gymu mi predstavljajo neko svobodo, da daš ves ta stres, ki ga nosiš čez dan v sebi ven. “clear the head”.

Si imel kakšne poškodbe?

Ko sem igral še nogomet sem imel natrgano desno stegensko mišico, zaradi šprinta. Malo sem imel poškodvano tudi ramo, ampak nič kaj hujšega.

Se ti zdi, da je takšen trening v utežmi varen?

Jaz mislim, da odkar sem se začel ukvarjati z gymom se je moja gibljivost dosti bolj povečala, tudi sklepi so se mi utrdili. Počutje pride tudi za tem, samopodoba se ti dvigne in dosti več energije imaš. Tako, da se mi zdi, da kvečjemu ima takšen trening same pozitivne učinke.

Kako si prišel do tega, da si začel delat z osebnim trenerjem?

Ko sem začel s štangami, sem prišel do neke točke, ko sem hotel nekaj več. Kot otrok sem bil bolj močne postave in v podzavesti mi je ostalo to, da sem hotel dobiti te kvadratke na trebuhu. Sem bil na točki, ko sem jih že skoraj imel, ampak sem se želel izpilit do konca. Malo sem poiskal in dobil eno trenerko, ki mi je dala plan za hrano. Ko sem to začell upoštevati sem začel dobesedno hirati. Odnos do hrane se mi je totalno spremenil, začel sem si tehtati hrano na gram. Bil se čisto depresiven. Bil sem v takšnem kaloričnem primanjkljaju, da sem dobesedno še komaj živel. Uničili so se mi hormoni, socialno življenje, vse.

Potem pa sem na Instagramu zaznal en oglas za eVolt napravo, da ti izmeri telesne procente in sem se prijavil ter tam spoznal enega trenerja s katerim se nisem imel namena povezati, pa sva se na koncu tako zaštekala, da sem mu isti dan, ko sem se vračal iz Maribora, pisal, da si želim trenerja. Dogovorila sva za online coaching in takrat se je vse začelo.

Kakšna je bila največja sprememba od tega, ko si imel jedilnik zaradi katerega si bil sestradan in tvoje počutje ni bilo vredu, do zdaj?

Trener Jernej, ki je tudi eden izmed krivcev, da Park Gym obstaja, mi je dal nov pogled in mi je pomagal pri tem, da sem enostavno ta strah do hrane izgubil in prišel ven iz te luknje. Začel sem jesti kot človek, kot bi moral že prej. Da sem končno imel energijo za cel dan.

Je bila to sprememba samo v tem kar si delal, ali tudi kako si razmišljal?

Bil sem kot tisti konj, ki ima zaprte oči. To je bila čista luknja brez dna. Brez hrane ne moremo živeti enostavno počasi se moral priti ven, začet jest in po tem so bili treningi dosti boljši. Videl sem, da to ni bav-bav. Energija je začela šponat na polno, nisem mogel veerjeti kje sem bil do zdaj, kako sem lahko sploh živel.

Kaj bi svetoval nekomu, ki tudi razmišlja o neki spremembi v življenju, nekomu, ki išče trenerja ali pa bi rad sam kaj dosegel?

V Park Gymu imamo odlične trenerje, ki te popeljejo po pravi poti, da ne rabiš sam tavati.

Svetujem, da si ne izbrati kar vsakega osebnega trenerja, kot sem si jaz na začetku in sem zašel s poti zaradi prevelikega stradanja. Če je nekdo osebni trener, še ne pomeni, da je odličen, ampak mislim, da se je vredno pozanimati in najti nekoga, ki je na tem področju dober.

Ne it v nek ekstrem z vsem, to je glavni faktor vsega.

Pa za nekoga ki želi sam vse narediti? Kako začeti?

Najslabše je iti v ekstrem, 100% v neko drugo skrajnost, ki jo poznaš. Mislim, da je najbolje, da greš korak po koraku ,mogoče začneš s tem, da si na internetu poiščeš splošne informacije, ki ti lahko dajo dosti. Tako vidiš kaj ti najbolj ustreza, kaj te najbolj veseli. Priporočam hojo v naravi, kakšen tek, kolo, vglavnem neka stvar, ki te veseli in jo lahko vzdržiš na dolgi rok za zdravje, srce, ker imamo samo enega in za dobro počutje. Ko najdeš to veselje v nečem, delaš to z veseljem in potem probaš to povečevat.

Če pa ne najdeš nečesa kar te veseli oz.kar delaš z veseljem, pa je najbolje da poiščeš osebnega trenerja, da ti ponudi neko osnovo… prideš na posvet, mogoče ti on pove osnove in izhajaš iz tega. Seveda ni nujno, da potem naprej še delaš z njim.

Fitnes ni samo fitnes, kot si ljudje predstavljajo. Je nasplošno zdravje, mentaliteta, vse.

Kaj te motivira vsak dan, da zdravo ješ, živiš aktivno življenje?

Dobro počutje. So slabi dnevi, ni vsak dan motivacija na 150%, takrat prevzame disciplina, ker je razumljivo, da ne moreš bit vsak dan motiviran.

Ni boljšega filinga, ko nekaj narediš zase, ko se na treningu preznojiš in poleg vse še nekaj dobrega poješ.

Če kakšen dan ne greš v gym še ni konec sveta, še vedno imaš preostalih 364 dni.

Ko si na tleh in imaš slab dan, pomisli na občutek, ko končaš trening.

Ali pa če kak dan res nimaš motivacije, zamenjaš, greš namesto v gym na sprehod, nekaj s čimer odklopiš možgane, ali pa počivaš. Takrat ko počivamo, rastemo, pravijo.